Pust v slovenski tradiciji predstavlja krajše obdobje med zimo in pomladjo. Namen pustovanja je odganjanje zime (iz z njo vsega mračnega, slabega) in priklic pomladi – priklic vsega dobrega (»svetlobe«, toplote, prebuditev narave …).

V vrtcu je pustovanje res prav poseben čas – otroci radi spoznavajo običaje in navade, maske so jim vedno blizu, saj se tudi sami vsakodnevno v igri spreminjajo v različne like. V pustnem času pa lahko zares postanejo maškare/liki, kateri želijo biti, z vso popolno opremo. 🙂

Pustovanje se je pričelo s prihodom Pustarjev (Grgarske Ravne, Turistično društvo KUK).

Po skupinah so odzvanjale različne pustne pesmi in slišati je bilo veliko pogovorov o pustnem rajanju, o namenu pustovanja, o tradicionalnih slovenskih maskah ipd. Na tematiko so otroci veliko ustvarjali in doživetja prenesli v likovne izdelke.

PUSTNA ( M. Voglar)

Tralala, hopsasa, pustne smo šeme,

tralala, hopsasa, nič nismo lene.

Tralala, hopsasa, mi se vrtimo,

tralala, hopsasa, in veselimo.

Rok bo vojak postal,
Manja žirafa,
maškare smo prav vsi,
smešna je vsaka.

Obiskala sta nas tudi pravi KURENT oz. KORANT in hudič. Pernati kurent nam je predstavil svoje izročilo in nam pokazal svojo kurentijo – postopoma si jo je nadel, zato smo res imeli stik, da je pod masko človek in ni zgolj velika pustna šema (mlajši otroci se ga iz tega razloga niso bali).

Na pustni torek v vrtec ni bilo nobenega otroka, prišle pa so najrazličnejše pustne šeme. Tako najmlajše kot najstarejše, res prav vse, so odšle na mini pustno povorko po vasi Dornberk. Maškare so tako tudi med druge delile radosti pustovanja in vključevale vse mimoidoče pri odganjanju zime.

Zapisala: Kristina Primožič